Zdravilni qigong Wu Qin Xi (Igra petih živali)

Zdravilni qigong Wu Qin Xi – 五 禽戏” – Igra petih živali, je vaja, ki posnema gibanje živali v naslednjem zaporedju: tiger, jelen, medved, opica in žerjav. Za vajami negujemo telesno, mentalno in duševno zdravje ter krepimo mišice in kosti, odpiramo, uravnavamo in izboljšujemo pretok življenjske sile (qi) po meridijanih.

Qigong se je razvil iz starodavne kitajske vadbe imenovane Daoyin (starejši izraz za poimenovanje vaj za ohranjanje zdravja), kar pomeni usmerjanje življenjske sile (qija) ali diha in je tesno povezan z načeli tradicionalne kitajske medicine ter s teorijo petih elementov.

Ključni elementi qigonga so telesne vaje, usklajene s pravilnim načinom dihanja in obvladovanjem misli. Ko govorimo o qigongu, ne moremo mimo meridianov, ki v tradicionalni kitajski medicini predstavljajo subtilne kanale, po katerih se premika in giblje življenjska sila, ki nas ohranja pri življenju. Če so ti kanali zamašeni, pride do bolečine ali bolezni. S qigong vajami odpiramo meridiane, da postanejo pretočni, naše telo, um in duh pa usklajeno povezani in v ravnovesju.


Tokrat predstavljamo še eno iz sklopa štirih tradicionalnih qigong vaj, ki jo v kitajščini imenujemo Wu Qin Xi (WQX).

Igra petih živali (Wu Qin Xi) je oblikoval priznani legendarni zdravnik Hua Tuo, ki je živel v času dinastije Han (25-220 n. št.).

Sistem vaj je zasnoval na temelju starih tradicionalnih kitajskih veščin gibanja, ki izvirajo iz teorij o delovanju notranjih organov in meridianov ter kroženju vitalne sile (qi-ja) in krvi v človeškem telesu. Navdih je črpal iz pozornega opazovanja in preučevanja značilnega obnašanja in gibanja tigra, jelena, medveda, opice in žerjava. Ugotovil je namreč, da divje živali redno ponavljajo določene gibe in s tem krepijo svojo telesno zgradbo ter spretnosti za preživetje.

Pravijo, da je bil Hua Tuo, še pri svojih 98 letih videti kot v cvetu mladosti, kar se pripisuje njegovemu načinu življenja in gibanju. Poudarjal je namreč, da je skrivnost zdravega življenja v pravilnem načinu gibanja.

  • Značilni si gibi posnemanja živali, ki obenem izražajo tudi njihove subtilne lastnosti.
  • Zato se med izvajanjem gibov osredotočamo na lastnosti posamezne živali,
  • kasneje pa vse skupaj uskladimo še z dihanjem in osredotočanjem na določeno akupunkturno točko.
  • Lastnosti, ki jih z vajo razvijamo so moč in pogum tigra, vedrina in umirjenost jelena, neomajnost in notranja stabilnost medveda, spretnost in okretnost opice ter hitrost in milina ptice.

Skladno z kineziološkimi in medicinskimi raziskavami, ki so jih izvedli v okviru Kitajskega združenja za zdravilni qigong, so ugotovili naslednje:

  • Trup močno raztezamo in upogibamo v vse smeri, s čimer obenem krepimo in raztezamo hrbtenico, kar je ključnega pomena za ohranjanje zdravja.
  • Vaje za prste rok (mudre) in nog še posebej spodbudijo kroženje krvi po rokah in nogah ter aktivirajo mišice, ki jih v vsakdanjem življenju zelo redko uporabljamo.
  • Posnemanje položajev in gibov divjih živali izboljšuje gibljivost trupa, okončin, mišic in kosti ter pomirja um.
  • Človeku prinese duševno ravnovesje ter krepi dobre lastnosti in navade, kot so pogum, umirjenost, notranje ravnovesje, sočutje, bistrost, jasnost, okretnost, samozavest in podaljšuje življenje.

Splošne koristi vadbe qigonga so še:

  • zniža odstotek telesne maščobe in maščobe v krvi,
  • uravnata se krvni pritisk in srčni utrip,
  • poleg tega pa vaja spodbuja tudi delovanje vseh notranjih organov,
  • znižuje napetost simpatičnega živčevja,
  • povečuje tonus vagusnega živca in
  • dolgoročno pomaga pri preprečevanju bolezni srca, ožilja in možganov.
  • Z vajo se povečuje tudi sposobnost gibanja in koordinacije,
  • zmanjšata se občutek zaskrbljenosti in duševna napetost
  • ter izboljša kakovost življenja ljudi v srednjih in zrelih letih.
  • Poleg tega se z vadbo pospeši izločanje prostih radikalov,
  • naraste raven spolnih hormonov,
  • upočasni pa se proces upadanja mentalnih in duševnih sposobnosti.
  • Zato je ta vaja eno od učinkovitih sredstev za ohranjanje kakovosti in podaljševanje življenja.
  • Vadba je primerna za vse generacije, saj intenzivnost izvajanja gibov prilagodimo svojim zmožnostim.

Celotno vajo izvajamo pozorno in osredotočeno, saj s tem krepimo vitalno silo. Med vadbo mora um ostati umirjen, optimističen, osredotočen in širokosrčen, saj s tem uravnavamo in spodbujamo duševno zdravje ter dobro voljo. Dihamo globoko in naravno, brez sopenja in napetosti.

Med prehodom od ene do druge vaje se postavimo v položaj stoječe meditacije, osredotočimo se na dih, sprostimo telo in umirimo um. Ko enkrat usvojimo osnovne gibe, si v misli prikličemo lastnost določene živali, se vanjo vživimo in začutimo kroženje qi-ja po telesu.

  • UM naj bo umirjen. DUH sproščen.
  • DIHANJE naravno trebušno, rahlo, blago, brez sopenja ali zadrževanja diha.
  • GIBI naj bodo elegantni, odražajo naj notranjo in telesno moč.

Vajo je na splošno priporočljivo izvajati vsaj petkrat tedensko, enkrat do dvakrat dnevno z vsaj dvema minutama vmesnega premora. Štirideset minut vadbe skupaj z ogrevanjem in naravnavanjem je povsem primerno. Tudi petnajst do trideset minut vadbe enkrat do dvakrat dnevno je dobro, kadar nam čas ali zdravje ne dopuščata več. Poleg tega lahko samostojno vadimo tudi posamezne gibe iz celotnega sklopa dvanajstih vaj.

Dihamo naravno trebušno. Naravno trebušno dihanje pomeni, da ob vdihu trebuh potisnemo navzven, ob izdihu pa navznoter. Pri vadbi je treba upoštevati tudi kapaciteto pljuč in hitrost dihanja, ki sta odvisni od vsakega posameznika, zato je treba dihanje pravočasno prilagoditi intenzivnosti izvajanja vaje.

Vdihnemo pri gibih odpiranja, dvigovanja in raztegovanja ter izdihnemo pri gibih zapiranja, spuščanja in upogibanja. Pomembno je, da ves čas dihamo naravno, s trebuhom, in sicer enakomerno in globoko, povsem brez napetosti.

Z uravnavanjem uma nadzorujemo misli, čemur Kitajci pravijo tudi uravnavanje srca. Vadeči se mora na začetku osredotočiti na podrobnosti pri ključnih delih vaje, šele v nadaljevanju je lahko pozoren tudi na način ali stil izvajanja posameznih gibov in na usklajevanje giba z dihom. Ko z redno vadbo napredujemo, se um in dihanje umirita ter samodejno uskladita z gibanjem.

Med prehodom od ene do druge vaje se postavimo v položaj stoječe meditacije, osredotočimo se na dih, sprostimo telo in umirimo um. Ko enkrat usvojimo osnovne gibe, si v misli prikličemo lastnost določene živali, se vanjo vživimo in začutimo kroženje qi-ja po telesu.

Video: