Zdravilni qigong Yi Jin Jing (12 vaj za krepitev mišic, kit in kosti)
Zdravilni qigong Yi Jin Jing – 易 筋 经 – 12 vaj za krepitev mišic, kit in kosti je vaja, ki z mehkimi in enakomernimi gibi razteza, suka in upogiba hrbtenico ter s tem krepi ude in notranje organe.
Qigong se je razvil iz starodavne kitajske vadbe imenovane Daoyin (starejši izraz za poimenovanje vaj za ohranjanje zdravja), kar pomeni usmerjanje življenjske sile (qija) ali diha in je tesno povezan z načeli tradicionalne kitajske medicine ter s teorijo petih elementov.
Ključni elementi qigonga so telesne vaje, usklajene s pravilnim načinom dihanja in obvladovanjem misli. Ko govorimo o qigongu, ne moremo mimo meridianov, ki v tradicionalni kitajski medicini predstavljajo subtilne kanale, po katerih se premika in giblje življenjska sila, ki nas ohranja pri življenju. Če so ti kanali zamašeni, pride do bolečine ali bolezni. S qigong vajami odpiramo meridiane, da postanejo pretočni, naše telo, um in duh pa usklajeno povezani in v ravnovesju.
Tokrat predstavljamo še eno iz sklopa štirih tradicionalnih qigong vaj, ki jo v kitajščini imenujemo Yi Jin Jing (YJJ).
Vaja YJJ se na Kitajskem prenaša vse od davnine. Domnevajo, da izvora iz primitivnih šamanskih obredov. Prvi opis vaj najdemo v bibliografski razpravi – Zgodovini dinastije Han pred skoraj 2.000 leti. Leta 1970 so v starodavni grobnici v osrednji Kitajski v mestu Changsha odkrili brokatno sliko z imenom Ilustracija vodenja qija s 44 figurami posameznih vaj in med njimi prepoznamo tudi osnovne gibe sedanje vaje Yi Jin Jing.
Legenda pravi, da je vajo razvil indijski budistični menih Bodhidharma, ki je tudi začetnik šaolinske tradicije borilnih veščin. V šaolinski tempelj v gorovju Songshan je prišel leta 526 n.št. in uvedel budistično prakso globoke meditacije. Ker je meditacija zahtevala dolgo sedenje, so se menihi ukvarjali tudi z borilnimi veščinami, da so razgibali telo. Kasneje je bilo napisanih precej del na temo vaje Yi Jin Jing, prvi opis sodobnega sklopa 12 vaj pa je sestavil Pan Wei v času dinastije Qing in jih vključil v svoje delo Ilustracije notranjih vaj.
- S tekočimi in razteznimi gibi raztezamo kite in krepimo kosti.
- Z mehkimi in enakomerni gibi postanejo usklajeni, lahkotni in elegantni.
- Pri tej vaji je izjemen poudarej na sukanju, raztezanju in upogibanju hrbtenice ter udov.
Skladno z kineziološkimi in medicinskimi raziskavami, ki so jih izvedli v okviru Kitajskega združenja za zdravilni qigong, so ugotovili naslednje:
- Vaja zahteva intenzivno
- raztezanje, prepogibanje, upogibanje in sukanje, s čimer pospešuje kroženje krvi in prenos hranilnih snovi.
- Povečuje prožnost in gibčnost mehkih tkiv; mišic, kit in vezi.
- Povečuje gibljivost kosti, kit, sklepov in mišic.
- Gibi imajo pozitiven učinek na zdravje in telesno kondicijo,
- preprečujejo bolezni,
- podaljšujejo življenje in
- izboljšujejo umske sposobnosti in spomin, ostri intelekt.
Vadba Yi Jin Jing-a ima še posebno opazne blagodejne učinke na:
- dihalni sistem, gibljivost, ravnotežje in mišično moč,
- preprečuje in zdravi bolezni sklepov, prebavil, srca in ožilja ter živcev,
- poživlja okončine in notranje organe.
Splošne koristi vadbe qigonga so še:
- zniža odstotek telesne maščobe in maščobe v krvi,
- uravnata se krvni pritisk in srčni utrip,
- poleg tega pa vaja spodbuja tudi delovanje vseh notranjih organov,
- znižuje napetost simpatičnega živčevja,
- povečuje tonus vagusnega živca in
- dolgoročno pomaga pri preprečevanju bolezni srca, ožilja in možganov.
- Z vajo se povečuje tudi sposobnost gibanja in koordinacije,
- zmanjšata se občutek zaskrbljenosti in duševna napetost
- ter izboljša kakovost življenja ljudi v srednjih in zrelih letih.
- Poleg tega se z vadbo pospeši izločanje prostih radikalov,
- naraste raven spolnih hormonov,
- upočasni pa se proces upadanja mentalnih in duševnih sposobnosti.
- Zato je ta vaja eno od učinkovitih sredstev za ohranjanje kakovosti in podaljševanje življenja.
- Vadba je primerna za vse generacije, saj intenzivnost izvajanja gibov prilagodimo svojim zmožnostim.
Celotno vajo izvajamo pozorno in osredotočeno, saj s tem krepimo vitalno silo. Med vadbo mora um ostati umirjen, optimističen, osredotočen in širokosrčen, saj s tem uravnavamo in spodbujamo duševno zdravje ter dobro voljo. Dihamo globoko in naravno, brez sopenja in napetosti.
- UM naj bo umirjen. DUH sproščen.
- DIHANJE naravno trebušno, rahlo, blago, brez sopenja ali zadrževanja diha.
- GIBI naj bodo elegantni, odražajo naj notranjo in telesno moč.
Vajo je na splošno priporočljivo izvajati vsaj petkrat tedensko, enkrat do dvakrat dnevno z vsaj dvema minutama vmesnega premora. Štirideset minut vadbe skupaj z ogrevanjem in naravnavanjem je povsem primerno. Tudi petnajst do trideset minut vadbe enkrat do dvakrat dnevno je dobro, kadar nam čas ali zdravje ne dopuščata več. Poleg tega lahko samostojno vadimo tudi posamezne gibe iz celotnega sklopa dvanajstih vaj.
Dihamo naravno trebušno. Naravno trebušno dihanje pomeni, da ob vdihu trebuh potisnemo navzven, ob izdihu pa navznoter. Pri vadbi je treba upoštevati tudi kapaciteto pljuč in hitrost dihanja, ki sta odvisni od vsakega posameznika, zato je treba dihanje pravočasno prilagoditi intenzivnosti izvajanja vaje.
Z uravnavanjem uma nadzorujemo misli, čemur Kitajci pravijo tudi uravnavanje srca. Vadeči se mora na začetku osredotočiti na podrobnosti pri ključnih delih vaje, šele v nadaljevanju je lahko pozoren tudi na način ali stil izvajanja posameznih gibov in na usklajevanje giba z dihom. Ko z redno vadbo napredujemo, se um in dihanje umirita ter samodejno uskladita z gibanjem.
Video:
