Začetek jeseni (Li Qiu, 立秋) je trinajsto sončno obdobje, ki traja od 7.8. do 23.8.2026.
Kitajski lunarni koledar in koledar sončnih obdobij kažeta, da smo vstopili v jesen. Naznanjajo jo hladnejši vetrovi in manj intenzivna in bolj vlažna jutranja vročina. To je prehodno obdobje, ko vročina začne upadati (letos imamo iscer izjemo, vendar se tudi to lahko spremeni v nekaj dneh) in se povečujeta hlad in vlaga, kar lahko opazimo zgodaj zjutraj in ko se začne mračiti. Kaj to pomeni? V naravi že počasi narašča energija jin, energija jang pa počasi upada. Vstopamo v čas žetve in obiranja pridelkov na poljih. V čas rumene, oranžne barve in njenih barvnih odtenkov.
V nadaljevanju sledita dva prispevka, prvi je nov, drugi pa starejšega roka, vendar ga zaradi brezčasnosti sporočila, ponovno objavljamo.
OHRANJAJMO NOTRANJE RAVNOVESJE
Tradicionalna kitajska medicina (TKM) pravi, da v našem telesu to prehodno obdobje izmenjavanja energij vpliva predvsem na metabolizem, na presnovo. Čeprav sta pljuča in debelo črevo glavna organa povezana z letnim časom jeseni, pa se jima v tem prehodnem obdobju morda še ne posvečamo toliko, kot septembra, oktobra in novembra. Ker je poletna vročina še prisotna, še vedno dobro poskrbimo za srce in tanko črevo, obenem pa bolj poudarimo tudi skrb za vranico in želodec. V vsakem prehodnem obdobju med letnimi časi je namreč priporočljivo dobro poskrbeti še za ti dve organski sferi, saj sta ključni za odpornost organizma in dobro zdravje ter počutje na splošno. Seveda to ne pomeni samo takrat, govorimo o poudarkih.
Organska sfera vranice in želodca se v TKM povezuje lahkotnostjo bivanja. Kajti znano je, da ju najhitreje izčrpavata pretirana zaskrbljenost in negativna miselna naravnanost. Pogosto je takšno stanje obenem tudi znak, da energija tega področja zastaja.
Med pisanjem teh vrstic me je prešinila misel: “Če sta torej energija telesa in zdravje organov najboljša, kadar se človek ne izgublja v vrtincu svojega zaskrbljenega uma, kaj ni torej povsem jasno, da je stanje brezskrbnosti in zaupanja naše naravno stanje?” Ali je naša zaskrbljenost upravičena, ali je morda postala zgolj navada, tako kot umivanje zob? Ali morda zaradi lastne zaskrbljenosti in skrbi morda menimo, da smo zato bolj odgovorni? Tudi, če se znajdemo v okoliščinah, na katere se odzovemo z zaskrbljenostjo, ali se zavedamo tega in znamo prekiniti to stanje, ali pa se stalno vrtimo v krogu? Ali zares verjamemo, da bolj učinkovito rešujemo izzive in sprejemamo prave odločitve v stanju nenehne zaskrbljenosti in premlevanja o vsem kar se je in se morda bo zgodilo? Je morda zaskrbljenost postala le še ena izmed navad, ki jo nezavedno uporabimo zato, da lahko v resnici bežimo od izzivov, ki zahtevajo našo polno, neustrašno prisotnost, od koder lahko sprejmemo boljšo odločitev?
Na koncu sicer vsi pridemo do istega spoznanja. Moramo se naučiti živeti manj obremenjeno in bolj lahkotno. Pot do tega mora poiskati vsak sam in najti način, da se zares sooči s seboj, saj beg od sebe in svojih težav, slednje le povečuje.
Letni časi nam pri tem lahko pomagajo, saj se v vsakem ciklu vedno bolj spoznavamo in osebnostno rastemo. Jeseni bo na primer žalost morda čustvo, ki bo v primeru neozaveščenih blokad bolj sililo v ospredje, pozimi pa recimo strah. Čustvo sicer ni vezano na letni čas, vendar je v tem obdobju lahko bolj opazno. Celo tekom dneva lahko naše telo živi v različnih letnih časih. Prisluhnimo sebi. Svojemu telesu. Kaj nam govori? Če želimo. Lahko tudi ne. Vendar, tako kot se letni časi vračajo, tako se v ciklih vrača tudi vse, pred čemer smo morda na kratko uspeli zbežati.
O hrani v tem času. Lahko pojeste kaj rumenega in oranžnega (brez umetnih barvil), saj pravijo, da sadje in zelenjava v teh barvah krepita našo vranico, želodec in dobro vplivata tudi na pljuča in debelo črevo. Jeseni se tudi naše oči spočijejo in v naravi naužijejo teh prelepih barv, ki blagodejno vplivajo na nas, pa se tega morda niti ne zavedamo.
p.s. Naših člankov ne piše umetna inteligenca, kar se verjetno opazi, ker je bolj po domače. 😉
Sledi prispevek, ki smo ga že večkrat objavili. Ker je še vedno izjemno aktualen, mojstrova mama pa letos šteje že 97 let in vse spodaj napisano še vedno drži, ga z veseljem ponovno delimo z vami, saj vas je verjetno, kar nekaj, ki ga boste prebrali prvič, njeni nasveti pa so izjemno dragoceni za vse nas:
POZITIVNA NARAVNANOST JE KLJUČNA
Naš mojster v pogovoru večkrat poudarja kako pomembno se je osredotočati na pozitivne plati življenja. V vsaki stvari in v vseh okoliščinah je treba poiskati nekaj dobrega in pozitivnega, ne glede na to s kakšnimi izzivi in življenjskimi preizkušnjami se soočamo.
Mojstrova mama, ki živi na Kitajskem, je upokojena profesorica, stara “šele” 97 let. Še vedno je zdrava. Do svojega 94 leta je redno vsak dan vadila taijiquan in qigong s prijateljicami. Zdaj si vadbo prilagodi, ker ne more tako dolgo stati na nogah, pa tudi prijateljic ji počasi zmanjkuje, saj leta neusmiljeno tečejo. Vsak dan svoj čas nameni samomasaži in vajam za možgane v katerih prekaša vse, mlade in stare.
Brez strahu govori o smrti na katero je pripravljena. Upa, da bo odšla med spanjem, zdrava kot je zdaj in z nasmehom na ustnicah, enako kot je pri 95 letih odšla njena mama, mojstrova babica.
Kljub izjemno težkim življenjskim preizkušnjam, je vedno iskreno nasmejana.
Kako ji uspe, da je vedno tako optimistična, nasmejana in pozitivna?
Poudarja, kako pomembno je, ne glede na težke preizkušnje v življenju, vedno AKTIVNO ohranjati optimizem in pozitivno naravnanost in se za to potruditi. To pripisuje tudi dejstvu, da je kljub odgovornemu študiju in delu profesorice na Univerzi v Shanghaiju, celo življenje redno vadila taijiquan, qigong in samomasažne vaje zaradi izjemnih koristnih učinkov, ki jih imata na celostno zdravje in dobrobit človeka.
Predvsem pa mora človek opustiti skrbi in se ne ukvarjati z drugimi ljudmi, če si v določenem odnosu naredil vse, kar je bilo v tvoji moči, da bi ga izboljšal ali popravil. Treba je postaviti meje. To je poudarila kot najbolj pomembno pravilo svojega življenja. Ljudje te lahko povzdignejo, velikokrat pa tudi potlačijo in slednjega ne smeš dopustiti, saj lahko izgubiš veliko dragocene moči, vitalnosti in seveda posledično tudi zdravja. Do sebe in drugih bodi iskren in dobronameren. Neguj dobre misli, slabe pa spusti, naj odidejo. Ne oklepaj se jih, ker trošijo preveč dragocene energije. Človek je morda že po naravi bolj optimističen in vesel, tako kot je sama, vendar bi brez zavestnega truda, pod težo življenjskih bremen, verjetno že popustila. Tako pa si je namesto, da bi se vdala v usodo, pri svojih 70-letih kupila svoj prvi računalnik, pri 85, pa pametni telefon. Zato, da si je postavila nov izziv in se naučila nečesa novega. Tisto, čemur se je njena generacija izogibala, je ona sprejela kot izziv.
Obožuje vaje za možgane (tiste, ki jih z mojstrom pogosto delamo na naših vajah) in miselne igre, ki so na dnevnem redu.
Bodimo tudi mi vztrajni, redni in z veseljem ter zavedanjem vadimo, predvsem pa negujmo pozitivno naravnanost, veselje do življenja, optimizem, ter postavimo jasne meje, kadar je to potrebno. Nekaterim je slednje lažje, drugim malce težje, zato se moramo še bolj potruditi in odgovornost za kvaliteto svojega življenja vzeti v svoje roke!
Za konec pa še kratka misel, ki se je porodila med kontemplacijo o notranjem miru in harmoniji:
Kakor znotraj, tako zunaj.
Bivamo tukaj in zdaj.
Ustvarjamo harmonijo v sebi.
Vse se začne in konča v nas.
V srcu.
V svetlobi.
V ljubezni.
V hvaležnosti.
Tukaj in zdaj ustvarjamo prihodnost.
Naj bo posuta z blagodejnimi, zdravilnimi mislimi, besedami in dejanji.
Začnemo tukaj in zdaj, v tem trenutku.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo.
Hvala vam, radi vas imamo!
p.s. Več o tem kako skrbeti za zdravje v času jeseni, izveste v enem izmed naslednjih člankov. Zdaj še uživajmo sončnem poletju in poskrbimo za našo vranico.
Avtorica: Tina Hribar
Opomba: Članek je avtorsko delo in ga je prepovedano deliti v celoti ali delno brez navedbe vira ali avtorja. Če ga delite v celoti ali delno, navedite vir – to je spletna povezava. Hvala za razumevanje in spoštovanje našega dela!
