PRAZNIK LANTERN

Na 15. dan prvega lunarnega meseca poteka prvo pomembnejše praznovanje, Praznik lantern, ki se ponaša z več kot 2000 letno tradicijo. Letos ga praznujemo 24. februarja. V obdobju dinastije Han (206 pr.n.št. – 220 n.št.) se je na kitajskem razcvetel Budizem. Da bi ga še dodatno podprl, je eden izmed cesarjev zaukazal naj v cesarski palači prižgejo lanterne, s čemer so častili in izrazili spoštovanje Budi na 15. dan prvega lunarnega meseca. V obdobju dinastij Tang (618 – 907), Song (960 – 1279), Ming (1368 – 1644) in Qing (1644 – 1911), se je prižiganje lantern utrdilo kot del tradicije.

Na ta večer je priporočljivo oditi na daljši sprehod, kar je samo po sebi čudovit dogodek, saj si na poti lahko ogledujemo živopisne lanterne in rešujemo uganke, zapisane na lanternah. Danes na ta dan vidimo rdeče lanterne povsod, na ulicah, v domovih in trgovinah. Lanterne različnih oblik privabljajo številne obiskovalce.

Reševanje ugank se je pričelo v obdobju dinastije Song (960 – 1279) in postalo nepogrešljiv del Praznika lantern. Ljudje na papir izpisujejo uganke in jih nalepijo na živopisne lanterne, mimoidoči pa ugibajo. Kdor ugane, prejme darilo.

Nadevane riževe kroglice

Tisti večer je tudi v navadi, da jemo nadevane riževe kroglice (yuanxiao), zato prazniku rečejo tudi festival Yuan Xiao. Yuanxiao, se imenuje tudi tangyuan. To so nadevane kroglice pripravljene iz lepljive riževe moke. Uživanje slednjih je postalo del tradicije tega praznika.

Načini priprave se razlikujejo od regije do regije, nadevane pa so lahko s sladkorjem, cvetnimi listi vrtnice, sezamom, sladko pasto iz rdeče soje ali žižol. Lahko so tudi brez nadeva. Kroglice lahko prevremo, jih cvremo ali parimo, kar jim daje poseben okus. Okrogla oblika predstavlja ponovno združitev, harmonijo in srečo. Tisti večer se družina sreča in skupaj zaužije riževe kroglice ter uživa ob pogledu na polno luno.

Zaradi številnih aktivnosti (levji ples, zmajev ples, hoja s hoduljami ipd.), ki potekajo tisti dan, še danes velja za enega izmed najbolj aktivnih praznikov in tudi dan, ko se družina spet sreča in opazuje polno luno.

Levji ples in hodulje

Levji ples izvira iz obdobja Treh kraljestev (220-280) in je izjemna tradicionalna veščina, ki popestri vsako praznovanje. V tem dolgem obdobju sta se razvila dva načina plesa. Na severu Kitajske, se pri levjem plesu osredotočajo na veščine, na jugu pa bolj na upodobitev in posnemanje živali. Lev skače, preskakuje in teče, hodi na hoduljah.

Levji ples je izjemno privlačen in zabaven za gledalce. Skladno s starimi običaji, lev predstavlja pogum in moč s katerima zaščiti ljudi, zato je levlji ples tudi molitev za srečno življenje izpolnjeno z blaginjo.

Hoja s hoduljami in izvajanje drugih zahtevnih vragolij na hoduljah, še en tradicionalni folklorni običaj, ki sega v obdobje Pomladi in Jeseni (770 pr.n.št. – 476 pr.n.št.). Igralci živahno in humorno imitirajo različne osebnosti kot so menihi, klovni, ribiči, s čemer pričarajo nasmeh številnim gledalcem.

O prazniku, njegovi zgodovini, običajih in navadah bi lahko še govorili in pisali, vendar smo za vas povzeli bistvene značilnosti in zanimivosti. Upam, da ste izvedeli nekaj novega in še malce razširili svoja obzorja pri spoznavanju in razumevanju drugih kultur in njihovih navad, kajti ravno svetovljanskost je tisto, kar človeka bogati in plemeniti.

Pripravila: Tina Hribar in Chen Shining

Opomba: Članek je avtorsko delo in ga je prepovedano deliti v celoti ali delno brez navedbe vira ali avtorja. Če ga delite v celoti ali delno, navedite vir – to je spletna povezava. Hvala za razumevanje in spoštovanje našega dela!