Letos v kitajsko novo leto, ki se imenuje tudi Praznik pomladi (Chun Jie, 春 节) vstopimo 10. februarja.
“Silvestrovo” praznujejo povsod po svetu 9. februarja.
Vstopamo v leto lesenega zmaja!

Praznovanje na Kitajskem traja kar dva tedna, zato se letos zaključi s Praznikom lantern v soboto 24. februarja. Več o zgodovini, razvoju in običajih si preberite v članku, ki smo ga pripravili in osvežili z mislijo na vas.

新年快乐
Xīn nián kuài lè
Srečno novo leto!

Zgodovina

Ker je kitajsko Novo leto tradicionalni praznik z dolgo več tisočletno zgodovino se še danes spoštujejo številni starodavni običaji. Priprave se pričnejo sedem dni pred kitajskim ‘silvestrom’, se pravi potekajo od 23. dne 12 lunarnega meseca.

Tradicionalni prazniki so čas, ko se spet srečajo člani ožje in širše družine in zelo spominjajo na praznovanju Božiča na zahodu.

Praznik pomladi izvira iz obredov in navad čaščenja v stari kitajski agrarni družbi. Datum praznovanja so določili šele v času dinastije Han (202 pr.n.št. – 220 n.št.), ko je cesar Wudi odredil uporabo lunarnega koledarja.

Praznik je torej močno povezan z agrarno družbo in njeno zgodovino. V starodavnih časih so bili ljudje namreč tesno povezani z naravo in močno odvisni od zemlje, zato so pozorno spremljali njene cikle, iz česar se je počasi začel razvijati koncept ‘leta’.

Šele v obdobju razcveta dinastije Tang (618-907 n.št.) je praznovanje novega leta spremenilo svoj namen. Namesto čaščenja in molitve za blaginjo, je v ospredje stopil vidik zabave. Ljudje so dobili proste dneve, ki so jih lahko preživeli v krogu družine. Z izumom smodnika v času dinastije Song (960-1279 n.št.), so petarde postale nepogrešljiv del praznovanja.

Na prehodu iz dinastije Song v dinastijo Qing (1644 – 1911 n.št.), so praznik poimenovali Yuandan in praznovanje je postalo veliki družabni dogodek. Obiskovanje prijateljev in družine ter izmenjava daril oziroma blagoslovov, je postala stalnica. Pojavile so se tudi druge bolj zanimive aktivnosti, kot so zmajev in levji ples, hoja s hoduljami ipd.

Lunarni in gregorijanski koledar

Leta 1912 se je vlada odločila, da opusti praznovanje Kitajskega Novega leta in lunarni koledar, ter se začne ravnati po zahodnem gregorijanskem koledarju. Ljudje niso želeli opustiti starih običajev in tradicije, zato ukrep ni zaživel. Sklenili so kompromis in v uporabo sta vstopila oba koledarja.

Gregorijanski koledar je začela uporabljati vlada, pa tudi tovarne, šole in druge ustanove, lunarni koledar pa se odslej upošteva pri praznovanju tradicionalnih praznikov. Prvi dan gregorijanskega koledarja se tako imenuje Yuandan (Novoletni dan, 1. januar), prvi dan lunarnega koledarja pa Chunjie (Praznik pomladi ali Kitajsko Novo leto).

Po letu 1949 je Praznik pomladi postal državni praznik in ljudje so dobili dela proste dneve, učenci in študentje pa šolske in študentske počitnice. Danes velja za najpomembnejši tradicionalni praznik na Kitajskem in mnogi običaji so se ohranili še iz davnine ter se razvijali in spreminjali skozi njegovo bogato zgodovino.

Najdaljše kolektivne počitnice

Večina zaposlenih na Kitajskem si vzame prosto vsaj 7 dni, od tega so trije dnevi uradni prazniki in zato dela prosti dnevi. Učenci in študentje pa imajo prosto skoraj mesec dni. Praznovanje traja 15 dni, in sicer od prvega do petnajstnega dne prvega lunarnega meseca, čeprav se po starih običajih praznovanje začne že celo prej, na 23. dan zadnjega (12. – ega lunarnega meseca).

Navade in običaji

Pred začetkom praznovanja se družina loti generalnega čiščenja hiše in nakupi vse potrebno za praznovanje. Hišo okrasijo z rdečimi pomladnimi trakovi, pismenko Fu (sreča, zgoraj na sliki), izdelujejo in rezljajo pa tudi papirnate okraske iz rdečega papirja s katerimi okrasijo okna in privabljajo obilje. Nakupijo nova oblačila, predvsem za otroke.

Tudi kitajski vozli so nepogrešljiv del hišne dekoracije med praznovanjem. Sprva so jih uporabljali za navezovanje obeskov iz žada na obleke, z njimi so okrasili bambusove piščali, in zavese. Dandanes so vozli namenjeni obdarovanju in prinašajo blagoslove.

Na prednovoletni večerji je na severu dežele v navadi, da se jejo žlikrofi (jiaozi), na jugu pa riževi kolači (Niangao). Rdeče voščilnice prejmejo otroci in starejši s katerimi delijo svoje blagoslove. In zakaj je rdeča barva tako zaželjena? Ker v kitajski kulturi predstavlja srečo in obilje na vseh ravneh.

Žlikrofi

Najpomembnejša jed v času Praznika pomladi so žlikrofi ali jiaozi. Glavna sestavina je moka, nadevi pa so različni. Navadno se jih ponudi na silvestrovo. Ker po obliki spominjajo na staro kitajsko denarno valuto, jih Kitajci jejo zato, da tudi v novem letu privabijo blaginjo. Včasih v nadev dodajo kovance, bonbone, arašide in kostanj, s čimer izrazijo različne vrste blagoslovov. Kovanec pomeni blaginjo, bonbon sladko življenje, arašidi se dodajajo za zdravje in dolgoživost, kostanj pa za vitalnost. V številnih delih dežele je v navadi, da žlikrofe jedo tudi na novega leta dan in 15. dan novega leta.

Rdeče kuverte

Rdeče kuverte so znane tudi kot denar za srečo. Z njimi se obdaruje otroke in starejše ob večerji na silvestrovo. Če otrok prejme takšno kuverto, pomeni, da bo celo leto srečen in zdrav. Običaj se je ohranil do današnjih dni, le vsota denarja se povečuje. Otroci si s privarčevanim denarje kupijo knjige in šolske potrebščine. Nekatere družine se odločijo tudi privarčevati ta denar za prihodnost in s tem učijo otroke preudarnega ravnanja z denarjem in ustvarjanja navade varčevanja.

Sodobno praznovanje

Sodobni čas terja svoj davek in stari običaji počasi zamirajo. V času Praznika pomladi je skorajda nemogoče kupiti karto za vlak ali avtobus. Mladoporočenca se ne moreta zediniti pri čigavi družini bosta praznovala, mladi diplomanti pa so tako v stresu, če nimajo dekleta, da za tisti dan zaradi ljubega miru najamejo dekle in jo predstavijo družini kot svoje dekle. Poleg tega se zdaj ljudje družijo tudi preko telefona in socialnih omrežij, zato se tudi redkeje obiskujejo.

Bedenje

Navada bedenja skozi noč izvira iz obdobja Dinastij Severa in Juga (420-289). V starih časih se je družina po večerji zbrala in klepetala ob ognjišču, da so skupaj pričakali Novo leto. Zdaj pa skupaj gledajo Novoletno Gala oddajo, ki jo prenaša CCTV.


CCTV Novoletni gala večer

Novoletni gala večer je izjemen dogodek, ki združuje umetnike vseh vrst. Prvič je bil na sporedu leta 1983, do zdaj je postal ena izmed najljubših oddaj na Kitajskem. Program vključuje umetniške in akrobatske točke, pevske in plesne nastope, humorne vložke, pogovore ipd. V zadnjih letih v oddaji gostijo tudi umetnike iz tujine, kar Kitajcem ponuja okno v svet zahodne kulture. Oddaja se vedno zaključi s pesmijo ‘Ne morem pozabiti današnjega večera.«

Tabuji

Kitajci verjamejo, da je ob vstopu v Kitajsko Novo leto določene stvari dobro početi, nekatere pa so strogo prepovedane, ker bi to lahko slabo vplivalo na leto, ki sledi. Tako je med pogovorom prepovedano omenjati besede: smrt, razbito, ubiti, duh, bolezen. Nesrečo naj bi prinašali tudi jok, umivanje ter posojanje ali uživanje zdravil, pometanje ipd.

PRAZNIK LANTERN

Na 15. dan prvega lunarnega meseca poteka prvo pomembnejše praznovanje, Praznik lantern, ki se ponaša z več kot 2000 letno tradicijo. V obdobju dinastije Han (206 pr.n.št. – 220 n.št.) se je na kitajskem razcvetel Budizem. Da bi ga še dodatno podprl, je eden izmed cesarjev zaukazal naj v cesarski palači prižgejo lanterne, s čemer so častili in izrazili spoštovanje Budi na 15. dan prvega lunarnega meseca. V obdobju dinastij Tang (618 – 907), Song (960 – 1279), Ming (1368 – 1644) in Qing (1644 – 1911), se je prižiganje lantern utrdilo kot del tradicije.

Na ta večer je priporočljivo oditi na daljši sprehod, kar je samo po sebi čudovit dogodek, saj si na poti lahko ogledujemo živopisne lanterne in rešujemo uganke, zapisane na lanternah. Danes na ta dan vidimo rdeče lanterne povsod, na ulicah, v domovih in trgovinah. Lanterne različnih oblik privabljajo številne obiskovalce.

Reševanje ugank se je pričelo v obdobju dinastije Song (960 – 1279) in postalo nepogrešljiv del Praznika lantern. Ljudje na papir izpisujejo uganke in jih nalepijo na živopisne lanterne, mimoidoči pa ugibajo. Kdor ugane, prejme darilo.

Nadevane riževe kroglice

Tisti večer je tudi v navadi, da jemo nadevane riževe kroglice (yuanxiao), zato prazniku rečejo tudi festival Yuan Xiao. Yuanxiao, se imenuje tudi tangyuan. To so nadevane kroglice pripravljene iz lepljive riževe moke. Uživanje slednjih je postalo del tradicije tega praznika.

Načini priprave se razlikujejo od regije do regije, nadevane pa so lahko s sladkorjem, cvetnimi listi vrtnice, sezamom, sladko pasto iz rdeče soje ali žižol. Lahko so tudi brez nadeva. Kroglice lahko prevremo, jih cvremo ali parimo, kar jim daje poseben okus. Okrogla oblika predstavlja ponovno združitev, harmonijo in srečo. Tisti večer se družina sreča in skupaj zaužije riževe kroglice ter uživa ob pogledu na polno luno.

Zaradi številnih aktivnosti (levji ples, zmajev ples, hoja s hoduljami ipd.), ki potekajo tisti dan, še danes velja za enega izmed najbolj aktivnih praznikov in tudi dan, ko se družina spet sreča in opazuje polno luno.

Levji ples in hodulje

Levji ples izvira iz obdobja Treh kraljestev (220-280) in je izjemna tradicionalna veščina, ki popestri vsako praznovanje. V tem dolgem obdobju sta se razvila dva načina plesa. Na severu Kitajske, se pri levjem plesu osredotočajo na veščine, na jugu pa bolj na upodobitev in posnemanje živali. Lev skače, preskakuje in teče, hodi na hoduljah.

Levji ples je izjemno privlačen in zabaven za gledalce. Skladno s starimi običaji, lev predstavlja pogum in moč s katerima zaščiti ljudi, zato je levlji ples tudi molitev za srečno življenje izpolnjeno z blaginjo.

Hoja s hoduljami in izvajanje drugih zahtevnih vragolij na hoduljah, še en tradicionalni folklorni običaj, ki sega v obdobje Pomladi in Jeseni (770 pr.n.št. – 476 pr.n.št.). Igralci živahno in humorno imitirajo različne osebnosti kot so menihi, klovni, ribiči, s čemer pričarajo nasmeh številnim gledalcem.

O prazniku, njegovi zgodovini, običajih in navadah bi lahko še govorili in pisali, vendar smo za vas povzeli bistvene značilnosti in zanimivosti. Upam, da ste izvedeli nekaj novega in še malce razširili svoja obzorja pri spoznavanju in razumevanju drugih kultur in njihovih navad, kajti ravno svetovljanskost je tisto, kar človeka bogati in plemeniti.

Pripravila: Tina Hribar in Chen Shining