Kaj je pravi dopust?
V srcu, če je ta pravo,
je zmeraj prostora
za tisoč imenitnih stvari,
ki jih ljubiti mora
vse, kar živi.
- Tone Pavček
Dragi naši, bliža se čas dopustov in zasluženega oddiha. Namen dopusta je počitek in polnjenje izpraznjenih zalog energije. Idealno je tako, vendar se v praksi velikokrat pošalimo, da bi po dopustu potrebovali še teden dni dopusta, da se odpočijemo od dopusta. :)
Dopust je torej sinonim za počitek, sprostitev, regeneracijo, polnjene življenjskih baterij...Lahko se odpravimo na dopust v daljne kraje, v gore ali na morje. Vendar za tisti pravi počitek to niti ni potrebno. Vse je namreč odvisno od naše naravnanosti. Modrec je nekoč dejal, da smo na pravem dopustu le tedaj, ko se za trenutek odmaknemo od svojega ega. Nekaj minut takšnega 'dopusta' ima skorajda čudežne moči.
Kako to storimo? Načinov je več, vsi pa vodijo v polno prisotnost v telesu in srcu, tukaj in zdaj.
Vse v življenju kroži, prihaja in odhaja ter se nenehno spreminja. Naš pravi in resnični dom je naše srce, kamor vedno lahko vstopimo in se odpočijemo. To je tisto mirno mesto v nas, ki ga pogosto niti ne opazimo, ker našo pozornost preveč prevzameta zunanji in notranji hrup. Prav zato si moramo vsak dan vzeti nekaj časa, tudi če zgolj dve minuti, in poiskati tišino v sebi.
Pozornost usmerimo na področje srca, globoko vdihnemo in izdihnemo. Začutimo toplino. Dopustimo, da se v nas prebudi hvaležnost. Hvaležnost, da bivamo tukaj in zdaj, v tem trenutku. Hvaležnost za vse, kar še vedno imamo. Občutimo mehkobo, lahkotnost in pretočnost v telesu in duhu. Nekaj trenutkov se potopimo in poglobimo v ta občutja, da se naše misli, besede in dejanja prežamejo z višjimi vibracijami življenja. Obenem začutimo, da smo polno prisotnosti v svojem telesu.
V naših uvodnih vodenih meditacijah (pred qigong in taijiquan vadbo) v stoječem položaju usmerjamo pozornost na spodnji dantian, saj s tem hitro in močno umirimo miselni tok ter sprostimo napetosti iz telesa. Telesu pomagamo, da se pravilno naravna in sprosti, da smo lahko polno prisotni v njem, ki je tudi naš dom. Ko smo s telesom idealno navpično poravnani (pozornost na točki baihui na glavi in na točki yong quan na stopalih) se lažje vrnemo k sebi, v svoje jedro in vzpostavimo stik s seboj. Vrnemo se v mir in čisto ljubezen, vrnemo se tja, od koder se lahko spet širimo v svet, k našim bližnjim in daljnim po mreži življenja, ki smo jo spletli med seboj in nas vse povezuje v eno celoto.
Če imamo čas, naredimo še izbrano qigong ali taijiquan vajo. Začutimo intimno povezanost z vsem, kar nas obdaja in svojo polno navzočnost tukaj in zdaj zavestno, s svojimi gibi in polno prisotnostjo v telesu, potrdimo in utrdimo, ter ustvarjamo in razširjamo harmonijo, ravnovesje, notranji mir, skladnost, pretočnost, radost in optimizem.
Želimo vam prijetne dni v varnem zavetju vašega srca ne glede na to kam se odpravite.
Avtorica: Tina Hribar
Opomba: Članek je avtorsko delo in ga je prepovedano deliti v celoti ali delno brez navedbe vira ali avtorja. Če ga delite v celoti ali delno, navedite vir - to je spletna povezava. Hvala za razumevanje in spoštovanje našega dela!
Sensin podkast Modra soba z Majo Megla: Chen Shining in Tina Hribar o zdravju, taijiquanu in qi gongu
Vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora o taijiquanu in qigongu v Sensinem podkastu Modra soba, ter z njima povezani tradicionalni kitajski medicini in njenemu sistemu ohranjanja zdravja, Organskih sferah in meridianih; o vplivu zaskrbljenosti in pretiranih čustev na telo; o povezavi življenjske energije (či) s krvjo; kaj o našem stanju pove bledica; katere točke na telesu bi si morali vsakodnevno masirati in še marsikaj zanimivega.
Voditeljici Maji Megla, avtorici, novinarki, založnici in publicistki, se iskreno zahvaljujeva za povabilo in pogovor. Več o njej si lahko pogledate na njeni spletni strani.
Kdo sta Chen in Tina?
Chen Shi Ning
Chen Shining (beri Čen Šining), ki je po izobrazbi univ. dipl. inženir strojništva, je kitajski mojster taijiquana.
Od devetih stopenj oz. duanov znanja borilnih veščin taijiquana, je nosilec mojstrske sedme stopnje, ki jo je pridobil pred zahtevno kitajsko državno komisijo za borilne veščine (Wushu) v Pekingu. Je edini mednarodni sodnik za kitajske borilne veščine wushu v Sloveniji. Obenem je predsednik Qigong združenja Slovenije, član strokovnega in promocijskega odbora pri Mednarodni zvezi za zdravilni qigong (IHQF) ter mednarodni sodnik najvišje kategorije (A) pri IHQF, ter nosilec 6. DUAN-a pri IHQF.
Shi Ning v njegovem imenu pomeni mir sveta. Odraščal je v Šanghaju na Kitajskem. Oče je bil profesor na univerzi, kjer so poučevali tradicionalne kitajske borilne veščine, mama pa je kot profesorica na isti univerzi predavala o njihovih filozofskih vidik. Oba starša sta že od malega vadila taijiquan in qigong. Tudi Chen je začel s kitajskimi borilnimi veščinami že v rani mladosti, se učil od staršev ter uril pri različnih učiteljih in mojstrih na Kitajskem. Taijiquan in qi gong v Sloveniji poučuje že več kot 30 let. Poleg tega je njegova strast preučevanje različnih vidikov modrosti Knjige premen (I Ching).
Je prevajalec, in kot edini Kitajec v Sloveniji, tudi zapriseženi sodni tolmač za kitajski jezik.
Tina Hribar
Tina Hribar je univ. diplomirana sociologinja, ki je s qigongom in taijiquanom aktivno začela pri 35 letih.
Je vodja inštruktorjev pri Qigong združenju Slovenije, dolgoletna učiteljica taijiquana in qigonga v šoli mojstra Chen Shininga, nosilka 4. Duan-a pri IHQF in dobitnica osmih zlatih medalj v šestih različnih kategorijah na treh evropskih igrah v zdravilnem qigongu (Belgija 2015, Francija 2016 in Velika Britanija 2018).
Tina je v mladosti trenirala športni ples, vendar je bila zaradi poškodb po več letih primorana opustiti aktivne treninge. Obenem jo je že od rane mladosti privlačila azijska kultura in meditativne prakse vzhoda. Zato se je pri dvajsetih prvič in nato še večkrat odpravila na duhovno potovanje v Indijo, ter se v ašramu svojega učitelja Sathya Sai Babe poglabljala v globine duha in raziskovala načine in tehnike za umirjanje uma. Po petnajstih letih raziskovanja jogijske filozofije, jo je pot pripeljala še na Kitajsko. V kitajskih veščinah taijiquana in qigonga je našla idealno kombinacijo, ki je združila njeno ljubezen do gibanja in meditacije v eno, ter našla svoje poslanstvo v učenju in poučevanju veščin taijiquana in qigonga.
Kot sociolognja sodeluje na področju finančnega poročanja na raziskovalnih evropskih projektih. Prevedla je tudi knjigo Obvladovanje nemirnega uma, avtorice Phyllis Krystal.
Video:
Individualne ure v živo
Zainteresiranim omogočamo tudi individualne ure v Ljubljani
(1 na 1 ali 1 na 2).
Individualna vadba je idealna za vse, ki želite svoje znanje izboljšati, utrditi, nadgraditi in poglobiti, saj vas tekom ure pozorno spremljava, popraviva, če je potrebno, in poskrbiva, da gibe izvajate pravilno, ter tako osebno spremljava vaš napredek. Individualna vadba je primerna za vse stopnje znanja, tudi za tiste začetnike, ki ste že pridobili in utrdili osnove taijiquana in/ali qigonga na naših rednih tečajih in želite izpiliti določeno vajo ali gibe.
Za podrobne informacije pišite na info@taiji.si ali pokličite na 041 446 488.
Urnik vadbe po dogovoru (od 09:00 do 16:00). Prostor za vadbo je zagotovljen, lahko pa se po želji dobimo tudi na prostem.
Individualne ure izvajata mojster Chen Shining in učiteljica Tina Hribar.
“Čista svetloba” (清 明 Qīngmíng) ali 5. sončno obdobje (od 5. do 20. aprila)
“Čista svetloba” (清 明 Qīngmíng) naznanja začetek 5. sončnega obdobja, ki letos traja od 5. do 20. aprila.
Praznik Qing Ming, ki nastopi na prvi dan 5. sončnega obdobja, lahko primerjamo z našim 1. novembrom. Tudi na Kitajskem imajo na ta dan dela prost dan in obiskujejo grobove, jih počistijo, prinesejo cvetje in prednikom darujejo hrano ter pijačo.
Praznik ima sicer zelo dolgo zgodovino (2500 let), v tej obliki pa so ga začeli praznovati v času cesarja Xuanzong-a iz dinastije Tang (618 n.št. - 907 n.št.) Na ta dan se običajno jedo zelene riževe kroglice iz ječmenove trave. Ljudje si v tem času običajno vzamejo čas za sprehode v naravo, saj jang energija narašča, zato se narava začne prebujati, zeleneti, dnevi se daljšajo in postajajo toplejši.
Na ta dan čez dan in tudi zvečer povsod na Kitajskem ohranjajo še eno prijetno in družabno navado. Spuščanje zmajev, saj naj bi slednje prinašalo srečo in obenem pregnalo vse bolezni.
Nasvet za zdravje
Za celotno obdobje dveh tednov pa velja, da je treba popaziti na krvni tlak, povečana je možnost napadov tesnobe in duševnih napetosti, zato obstaja tudi nevarnost hipertenzije. Prav zato se v tem obdobju priporoča telesna vadba, ki pomirja telo in duha.
Skratka, kdo vam bo svetoval, da vadite taijiquan in qigong, če ne mi. Naj vas spomnimo, da na TEJ POVEZAVI že zdaj lahko zase najdete obilo nasvetov in tudi kratkih video posnetkov vaj.
“Pomladansko enakonočje” (春分 Chūnfēn) ali 4. sončno obdobje (od 20. marca do 4. aprila)
“Pomladansko enakonočje” (春分 Chūnfēn) je 4. sončno obdobje po lunarnem koledarju, ki se tudi letos začne 20. marca in traja do 4. aprila 2022.
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po vsem svetu. To se spomladi zgodi okoli 20. marca (na severni polobli spomladansko enakonočje in začetek pomladi, obratno na južni polobli). Če sta dan in noč enako dolga, pomeni, da sta energiji yin in yang na ta dan v popolnem ravnovesju.
Vsako sončno obdobje lahko razdelimo na dodatna tri obdobja, ki si v tem obdobju v naslednjih 14-ih dneh sledijo v naslednjem vrstnem redu:
- Prvo obdobje 玄鳥至: “Temne ptice se vračajo”, pomeni ptice selivke (predvsem lastovice) se vračajo v naše kraje.
- Drugo obdobje 雷乃發聲: “Grmenje” naznanja morebitne pomladanske nevihte.
- Tretje obdobje 始電. “Bliskanje se začenja”, se nanaša tako na strele kot na bolj prijetno novico, da se dnevi vse do Poletnega solsticija občutno daljšajo in v naše življenje prihaja vse več svetlobe.
Na Kitajskem so v času dinastije Zhou (1122 pr.n.št. – 256 pr.n.št.) na današanji dan izvajali obrede čaščenja sonca (v času jesenskega enakonočja pa obrede čaščenja lune).
Nasvet za zdravje in dobro počutje
V tem obdobju moramo še posebej paziti, da ohranjamo mirno kri, saj so kri in hormoni zdaj najbolj izpostavljeni in se krvni pritisk hitreje poviša, možne so tudi težave z bolečimi ali nerednimi menstruacijami, hemeroidi in težave, ki nastanejo zaradi čustvene preobčutljivosti.
V tem obdobju se izogibajte premastni, prevroči ali premrzli hrani. Podrobnejše nasvete za zdravje v času pomladi bomo z vami delili v naslednjem prispevku.
Povezavo na video prispevke in nasvete z vajami za krepitev imunskega sistema ter dobrega počutja, pa najdete na TEJ POVEZAVI, če ne vadite z nami med tednom ali med vikendi.
Skratka vstopamo v še eno obdobje, ki je idealno za vadbo veščin kot sta taijiquan in qigong. 🙂
Darilni bon v vrednosti 10 eur za 8. marec!
V mesecu marcu organiziramo dve posebni delavnici za pomladni čas. Po kitajskem lunarnem koledarju se je namreč že začela pomlad, zato bomo v času enakonočja vstopili v sredino pomladi. Več o tem tudi v članku na naši spletni strani.
Zato je marca najboljši čas, da se naravnamo na energije pomladi. Dan se podaljšuje, jang energija se v naravi in tudi v našem telesu počasi krepi in širi navzven ter nam nudi vse potrebno, da lahko telo počasi očistimo in pripravimo na poletje.
Zato, da bo prilagajanje čim bolj v ravnovesju, smo za vas pripravili dve delavnici, in sicer:
- 10-minutna TKM samo-masažna vaja in nasveti za pomlad, zoom (petek, 10.3.2023, 75 min). Vsebina in ostale podrobnosti o delavnici.
- Qigong vaje za pomlad, Ljubljana-Šiška (sobota, 25.3.2023, 3 ure z odmori). Vsebina in ostale podrobnosti o delavnici.
Ker se bliža praznik 8. marec, vam že zdaj poklanjamo bon v vrednosti 10 eur, ki ga lahko uporabite za prijave in plačila na delavnici do vključno 8. marca. Bon lahko unovčite za obe delavnici.
Vabljeni!
Kitajsko novo leto ali Praznik pomladi – zgodovina, razvoj, običaji in navade
Letos (2023) v kitajsko novo leto, ki se imenuje tudi Praznik pomladi (Chun Jie, 春 节) vstopimo 22. januarja. "Silvestrovo" bo tako povsod po svetu potekalo 21. januarja.
Po Kitajskem zodiaku se poslavljamo od močnega tigra in vstopamo v obdobje prijaznega, milega in vztrajnega zajca.
Praznovanje Novega leta na Kitajskem traja kar dva tedna in se letos zaključi 5. februarja z najlepšim praznikom, s Praznikom lantern. Več o zgodovini, razvoju in običajih si preberite v članku, ki smo ga pripravili in ponovno osvežili z mislijo na vas.
新年快乐
Xīn nián kuài lè
Srečno novo leto!
Zgodovina
Ker je kitajsko Novo leto tradicionalni praznik z dolgo več tisočletno zgodovino se še danes spoštujejo številni starodavni običaji. Priprave se pričnejo sedem dni pred kitajskim 'silvestrom', se pravi potekajo od 23. dne 12 lunarnega meseca.
Tradicionalni prazniki so čas, ko se spet srečajo člani ožje in širše družine in zelo spominjajo na praznovanju Božiča na zahodu.
Praznik pomladi izvira iz obredov in navad čaščenja v stari kitajski agrarni družbi. Datum praznovanja so določili šele v času dinastije Han (202 pr.n.št. – 220 n.št.), ko je cesar Wudi odredil uporabo lunarnega koledarja.
Praznik je torej močno povezan z agrarno družbo in njeno zgodovino. V starodavnih časih so bili ljudje namreč tesno povezani z naravo in močno odvisni od zemlje, zato so pozorno spremljali njene cikle, iz česar se je počasi začel razvijati koncept 'leta'.
Šele v obdobju razcveta dinastije Tang (618-907 n.št.) je praznovanje novega leta spremenilo svoj namen. Namesto čaščenja in molitve za blaginjo, je v ospredje stopil vidik zabave. Ljudje so dobili proste dneve, ki so jih lahko preživeli v krogu družine. Z izumom smodnika v času dinastije Song (960-1279 n.št.), so petarde postale nepogrešljiv del praznovanja.
Na prehodu iz dinastije Song v dinastijo Qing (1644 – 1911 n.št.), so praznik poimenovali Yuandan in praznovanje je postalo veliki družabni dogodek. Obiskovanje prijateljev in družine ter izmenjava daril oziroma blagoslovov, je postala stalnica. Pojavile so se tudi druge bolj zanimive aktivnosti, kot so zmajev in levji ples, hoja s hoduljami ipd.
Lunarni in gregorijanski koledar
Leta 1912 se je vlada odločila, da opusti praznovanje Kitajskega Novega leta in lunarni koledar, ter se začne ravnati po zahodnem gregorijanskem koledarju. Ljudje niso želeli opustiti starih običajev in tradicije, zato ukrep ni zaživel. Sklenili so kompromis in v uporabo sta vstopila oba koledarja.
Gregorijanski koledar je začela uporabljati vlada, pa tudi tovarne, šole in druge ustanove, lunarni koledar pa se odslej upošteva pri praznovanju tradicionalnih praznikov. Prvi dan gregorijanskega koledarja se tako imenuje Yuandan (Novoletni dan, 1. januar), prvi dan lunarnega koledarja pa Chunjie (Praznik pomladi ali Kitajsko Novo leto).
Po letu 1949 je Praznik pomladi postal državni praznik in ljudje so dobili dela proste dneve, učenci in študentje pa šolske in študentske počitnice. Danes velja za najpomembnejši tradicionalni praznik na Kitajskem in mnogi običaji so se ohranili še iz davnine ter se razvijali in spreminjali skozi njegovo bogato zgodovino.
Najdaljše kolektivne počitnice
Večina zaposlenih na Kitajskem si vzame prosto vsaj 7 dni, od tega so trije dnevi uradni prazniki in zato dela prosti dnevi. Učenci in študentje pa imajo prosto skoraj mesec dni. Praznovanje traja 15 dni, in sicer od prvega do petnajstnega dne prvega lunarnega meseca, čeprav se po starih običajih praznovanje začne že celo prej, na 23. dan zadnjega (12. – ega lunarnega meseca).
Navade in običaji
Pred začetkom praznovanja se družina loti generalnega čiščenja hiše in nakupi vse potrebno za praznovanje. Hišo okrasijo z rdečimi pomladnimi trakovi, pismenko Fu (sreča, zgoraj na sliki), izdelujejo in rezljajo pa tudi papirnate okraske iz rdečega papirja s katerimi okrasijo okna in privabljajo obilje. Nakupijo nova oblačila, predvsem za otroke.
Tudi kitajski vozli so nepogrešljiv del hišne dekoracije med praznovanjem. Sprva so jih uporabljali za navezovanje obeskov iz žada na obleke, z njimi so okrasili bambusove piščali, in zavese. Dandanes so vozli namenjeni obdarovanju in prinašajo blagoslove.
Na prednovoletni večerji je na severu dežele v navadi, da se jejo žlikrofi (jiaozi), na jugu pa riževi kolači (Niangao). Rdeče voščilnice prejmejo otroci in starejši s katerimi delijo svoje blagoslove. In zakaj je rdeča barva tako zaželjena? Ker v kitajski kulturi predstavlja srečo in obilje na vseh ravneh.
Žlikrofi
Najpomembnejša jed v času Praznika pomladi so žlikrofi ali jiaozi. Glavna sestavina je moka, nadevi pa so različni. Navadno se jih ponudi na silvestrovo. Ker po obliki spominjajo na staro kitajsko denarno valuto, jih Kitajci jejo zato, da tudi v novem letu privabijo blaginjo. Včasih v nadev dodajo kovance, bonbone, arašide in kostanj, s čimer izrazijo različne vrste blagoslovov. Kovanec pomeni blaginjo, bonbon sladko življenje, arašidi se dodajajo za zdravje in dolgoživost, kostanj pa za vitalnost. V številnih delih dežele je v navadi, da žlikrofe jedo tudi na novega leta dan in 15. dan novega leta.
Rdeče kuverte
Rdeče kuverte so znane tudi kot denar za srečo. Z njimi se obdaruje otroke in starejše ob večerji na silvestrovo. Če otrok prejme takšno kuverto, pomeni, da bo celo leto srečen in zdrav. Običaj se je ohranil do današnjih dni, le vsota denarja se povečuje. Otroci si s privarčevanim denarje kupijo knjige in šolske potrebščine. Nekatere družine se odločijo tudi privarčevati ta denar za prihodnost in s tem učijo otroke preudarnega ravnanja z denarjem in ustvarjanja navade varčevanja.
Sodobno praznovanje
Sodobni čas terja svoj davek in stari običaji počasi zamirajo. V času Praznika pomladi je skorajda nemogoče kupiti karto za vlak ali avtobus. Mladoporočenca se ne moreta zediniti pri čigavi družini bosta praznovala, mladi diplomanti pa so tako v stresu, če nimajo dekleta, da za tisti dan zaradi ljubega miru najamejo dekle in jo predstavijo družini kot svoje dekle. Poleg tega se zdaj ljudje družijo tudi preko telefona in socialnih omrežij, zato se tudi redkeje obiskujejo.
Bedenje
Navada bedenja skozi noč izvira iz obdobja Dinastij Severa in Juga (420-289). V starih časih se je družina po večerji zbrala in klepetala ob ognjišču, da so skupaj pričakali Novo leto. Zdaj pa skupaj gledajo Novoletno Gala oddajo, ki jo prenaša CCTV.
CCTV Novoletni gala večer
Novoletni gala večer je izjemen dogodek, ki združuje umetnike vseh vrst. Prvič je bil na sporedu leta 1983, do zdaj je postal ena izmed najljubših oddaj na Kitajskem. Program vključuje umetniške in akrobatske točke, pevske in plesne nastope, humorne vložke, pogovore ipd. V zadnjih letih v oddaji gostijo tudi umetnike iz tujine, kar Kitajcem ponuja okno v svet zahodne kulture. Oddaja se vedno zaključi s pesmijo 'Ne morem pozabiti današnjega večera.«
Tabuji
Kitajci verjamejo, da je ob vstopu v Kitajsko Novo leto določene stvari dobro početi, nekatere pa so strogo prepovedane, ker bi to lahko slabo vplivalo na leto, ki sledi. Tako je med pogovorom prepovedano omenjati besede: smrt, razbito, ubiti, duh, bolezen. Nesrečo naj bi prinašali tudi jok, umivanje ter posojanje ali uživanje zdravil, pometanje ipd.
PRAZNIK LANTERN
Na 15. dan prvega lunarnega meseca poteka prvo pomembnejše praznovanje, Praznik lantern, ki se ponaša z več kot 2000 letno tradicijo. V obdobju dinastije Han (206 pr.n.št. – 220 n.št.) se je na kitajskem razcvetel Budizem. Da bi ga še dodatno podprl, je eden izmed cesarjev zaukazal naj v cesarski palači prižgejo lanterne, s čemer so častili in izrazili spoštovanje Budi na 15. dan prvega lunarnega meseca. V obdobju dinastij Tang (618 - 907), Song (960 - 1279), Ming (1368 - 1644) in Qing (1644 - 1911), se je prižiganje lantern utrdilo kot del tradicije.
Na ta večer je priporočljivo oditi na daljši sprehod, kar je samo po sebi čudovit dogodek, saj si na poti lahko ogledujemo živopisne lanterne in rešujemo uganke, zapisane na lanternah. Danes na ta dan vidimo rdeče lanterne povsod, na ulicah, v domovih in trgovinah. Lanterne različnih oblik privabljajo številne obiskovalce.
Reševanje ugank se je pričelo v obdobju dinastije Song (960 - 1279) in postalo nepogrešljiv del Praznika lantern. Ljudje na papir izpisujejo uganke in jih nalepijo na živopisne lanterne, mimoidoči pa ugibajo. Kdor ugane, prejme darilo.
Nadevane riževe kroglice
Tisti večer je tudi v navadi, da jemo nadevane riževe kroglice (yuanxiao), zato prazniku rečejo tudi festival Yuan Xiao. Yuanxiao, se imenuje tudi tangyuan. To so nadevane kroglice pripravljene iz lepljive riževe moke. Uživanje slednjih je postalo del tradicije tega praznika.
Načini priprave se razlikujejo od regije do regije, nadevane pa so lahko s sladkorjem, cvetnimi listi vrtnice, sezamom, sladko pasto iz rdeče soje ali žižol. Lahko so tudi brez nadeva. Kroglice lahko prevremo, jih cvremo ali parimo, kar jim daje poseben okus. Okrogla oblika predstavlja ponovno združitev, harmonijo in srečo. Tisti večer se družina sreča in skupaj zaužije riževe kroglice ter uživa ob pogledu na polno luno.
Zaradi številnih aktivnosti (levji ples, zmajev ples, hoja s hoduljami ipd.), ki potekajo tisti dan, še danes velja za enega izmed najbolj aktivnih praznikov in tudi dan, ko se družina spet sreča in opazuje polno luno.
Levji ples in hodulje
Levji ples izvira iz obdobja Treh kraljestev (220-280) in je izjemna tradicionalna veščina, ki popestri vsako praznovanje. V tem dolgem obdobju sta se razvila dva načina plesa. Na severu Kitajske, se pri levjem plesu osredotočajo na veščine, na jugu pa bolj na upodobitev in posnemanje živali. Lev skače, preskakuje in teče, hodi na hoduljah.
Levji ples je izjemno privlačen in zabaven za gledalce. Skladno s starimi običaji, lev predstavlja pogum in moč s katerima zaščiti ljudi, zato je levlji ples tudi molitev za srečno življenje izpolnjeno z blaginjo.
Hoja s hoduljami in izvajanje drugih zahtevnih vragolij na hoduljah, še en tradicionalni folklorni običaj, ki sega v obdobje Pomladi in Jeseni (770 pr.n.št. – 476 pr.n.št.). Igralci živahno in humorno imitirajo različne osebnosti kot so menihi, klovni, ribiči, s čemer pričarajo nasmeh številnim gledalcem.
O prazniku, njegovi zgodovini, običajih in navadah bi lahko še govorili in pisali, vendar smo za vas povzeli bistvene značilnosti in zanimivosti. Upam, da ste izvedeli nekaj novega in še malce razširili svoja obzorja pri spoznavanju in razumevanju drugih kultur in njihovih navad, kajti ravno svetovljanskost je tisto, kar človeka bogati in plemeniti.
Pripravila: Tina Hribar in Chen Shining
Skrb za zdravje v času jeseni po načelih TKM
Jesensko enakonočje (秋分, Qiūfēn)
Po gregorijanskem koledarju tudi z jesenskim enakonočjem, ki nastopi 23. septembra, vstopamo v letni čas jeseni. Po kitajskem lunarnem koledarju smo namreč v jesen vstopili že 7. avgusta.
Na 15. dan osmega meseca (letos okrog 10. septembra) so povsod po Aziji praznovali drugi največji praznik, ki se imenuje Sredina jeseni, z jesenskim enakonočjem, pa vstopamo v zelo pomembno, 16. sončno obdobje, imenovan Qiūfēn (秋分).
Na ta dan sta energiji jin in jang v naravi prisotni v enakem razmerju, saj sta dan in noč enako dolga. Od tega dne naprej se začne v naravi povečevati energija jin, ki doseže svoj vrhunec ob zimskem solsticiju, ko je noč najdaljša.
Nasveti za zdravje v jesenskem času po TKM
V jesenskem obdobju moramo še posebej poskrbeti za dobro zdravje. V nadaljevanju sledi nekaj praktičnih napotkov in priporočil tradicionalne kitajske medicine – TKM, ki jih z vami delimo ob vsaki menjavi letnih časov in tudi (ob pomembnih vmesnih sončnih obdobjih) s katerimi si lahko pomagamo do dobrega zdravja in počutja ter posežemo po domači lekarni v obliki hrane, samomasaže in vadbe.
Jesen je povezana z organsko sfero Pljuč (in Debelega črevesja), ki ju lahko okrepimo na različne načine.
Po TKM je organska sfera Pljuč veliko več, kot zgolj notranji organ, ki skrbi za naše dihanje:
- uravnavajo imunski sistem telesa,
- skrbijo za presnovo vode,
- povezane so s kožo,
- nadzorujejo qi, dihalni sistem in vse meridiane,
- skrbijo za povezanost med telesom in umom.
- Pripadajoči element: kovina
- Pripadajoči organi: pljuča in debelo črevo
- Barva: bela
Simptomi neravnovesja v pljučih in debelem črevesju:
- suh nos, suha koža, suho blato,
- ekcemi,
- alergije na vplive iz okolja,
- kronični nahod in krvavenje iz nosu,
- slabost,
- šibek glas,
- zasoplost,
- šibka telesna odpornost, človek se zlahka prehladi ali zboli za gripo,
- potrtost,
- žalost, depresija, nagnjenost k joku,
- šibak pulz.
Hrana, ki krepi qi pljuč in odpornost:
- riž,
- korenje,
- jabolka,
- kuhan brokoli,
- zelena gorčica,
- sladki krompir,
- kostanj,
- yam,
- česen,
- vse vrste fižola,
- orehi,
- kaki,
- repa,
- cikorija,
- melasa,
- skratka polnovredna, če je mogoče, ekološko pridelana hrana.
TKM odsvetuje pretirano uživanje: soli, mleka in mlečnih izdelkov, sladkorja.
AKUPUNKTURNE TOČKE
Pomembni akupunkturni točki na meridianu pljuč, sta:
- Zhongfu in Lie Que ki ju lahko vsak dan stimuliramo z masažo, tako, da s prsti pritiskamo točki ali krožno vtiramo 1 do 3 minute ali pa ju grejemo z moxo, pelinovo cigaro, ki odpravlja vlago iz telesa:
Indikacije:
- (LU 1) Zhongfu (中府): astma, bolečine in stiskanje v prsih, bolečine v ramenih in hrbtu, žalost.
- (LU 7) Lie Que (列缺): točka, ki odpravlja neravnovesje in bolezenska stanja povezana s pljuči kot so kašelj, astma, bronhitis, glavobol, vneto grlo.
ZDRAVILNI QIGONG
Pomagamo si lahko tudi z različnimi zdravilnimi qigong vajami, eno izmed njih, ki je izjemno blagodejna, vam predstavljamo danes:
Zdravilna qigong vaja Liu Zi Jue ali šest zdravilnih zvokov je tradicionalna kitajska zdravilna vaja, ki se osredotoča na obvladovanje dihanja. Z zdravilnimi zvoki in preprostimi gibi uravnovešamo gibanje vitalne sile (qi) in krepimo jetra, srce, vranica, pljuča, ledvice in trojni grelec. Šest zdravilnih zvokov velja za eno izmed najznačilnejših in temeljnih qigong vaj z izjemnimi blagodejnimi učinki na telo in duha.
呬字诀 Zvok si (s) deluje na pljuča (VIDEO):
Teorija tradicionalne kitajske medicine pravi, da se pljuča odzivajo na izgovarjanje zvoka SI, ter da izdihovanje tega zvoka pomaga pljučam, da se znebijo motnega qija in uravnajo svoje delovanje.
Želimo vam prijetno in toplo jesen.
Na naši delavnici v Ankaranu, ki bo potekala od 21. do 24 septembra (čet-ned), sva za vas pripravila posebno delavnico Qigong za jesen, kjer se boste naučili koristne, kratke qigong vaje za krepitev zdravja jeseni iz medicinskega in zdravilnega qigonga. Če se nam želi kdo pridružiti , naj pohiti! Več informacij.
Nekaj misli in dobrih želja ob prihajajočih praznikih
Z vami želiva deliti nekaj najinih misli ob prihajajočih praznikih.
Tisti, ki boste lahko praznovali v krogu svojih bližnjih, bodite hvaležni za to priložnost. Izpolnimo svoje srce, misli, besede in dejanja z ljubeznijo in mirom. Bodimo mi tisti, ki spodbujamo in vzbudimo dobre misli, besede in dejanja pri sebi in v drugih s svojim zgledom ter energijo, ki jo izžarevamo. Zdaj ni čas, da čakamo na druge.
Zdaj je čas, da mi naredimo prvi korak, in ne glede na okoliščine, vztrajamo in negujemo svetost ljubezni, ki izvira iz naših src. Samo tako, bo naše življenje osmišljeno in zares vredno. Zanesemo se lahko le nase, na tisto najlepše, kar nosimo v srcu. To lepoto lahko kaj hitro v naglici vsakdanjega življenja in pod vplivom močnih negativnih sporočil iz okolja, hitro prekrije prah slabih misli, ki pa niso naše. Nič slabega ni resnično naše. Resnica, dobrota in lepota, to je tisto, kar je resnično naše. Vse drugo moramo otresti iz sebe, tako kot to počnemo pri naši vadbi.
Morda se v zadnjem času zdi, da je vse lepo nekam izginilo, izpuhtelo. Vendar vam iz lastne izkušnje zadnjega meseca priznava, da je ne glede na vse težke preizkušnje, najino srce polno. Ker sva videla in doživela svetlobo in ljubezen dobrih ljudi, vas. Koliko dobrih in iskrenih src je okrog nas. In prav v takšnih časih, se človek še močneje zaveda kako pomembna je vsaka dobra namera, vsaka iskreno dobrodejna misel, beseda in dejanje, ki privre iz našega src, ki ima moč, da drugega dvigne in zdravi. Zdi se, da še vedno podcenjujemo koliko dobrega lahko naredimo skupaj, z iskrenimi, dobronamernimi, srčnim ljudmi.
Iskrena, srčna hvala vsem za podporo, svetlobo in ljubezen!
Torej, bodimo najprej mi sami ta svetloba, ljubezen ter mir in notranji svet bo takoj lepši.
V imenu celotne ekipe vsem vam iz srca zaželimo prijetne praznike!
Chen in Tina
Opomba: Članek je avtorsko delo in ga je prepovedano deliti v celoti ali delno brez navedbe vira ali avtorja. Če ga delite v celoti ali delno, navedite vir - to je spletna povezava. Hvala za razumevanje in spoštovanje našega dela!
ALI STE VEDELI? Zakaj so zdravniki v cesarski Kitajski poudarjali preventivo? 2. del
ALI STE VEDELI? MINUTA ZA IZOBRAŽEVANJE
2. Del: Zakaj so v cesarski Kitajski zdravniki tako močno poudarjali preventivo?
Stare tradicije in stari sistemi zdravljenja (tkm, ajurveda ipd.) na vseh celinah poudarjajo preventivo pred kurativo.
Ste vedeli, da so v starih časih cesarske kitajske, zdravniki prejeli plačilo le tedaj, ko so bili njihovi "pacienti" oziroma varovanci zdravi? V nasprotnem primeru so plačilo zadržali do pacientove ozdravitve, oziroma je bil plačan znatno manj.
Zdravnike so delili v tri skupine od najslabšega do najboljšega: najslabši je bil tisti z veliko obolelih pacientov, srednje kakovosti je bil zdravnik, ki je obravnaval manjše število pacientov. Najboljši pa je bil tisti zdravnik, čigar pacienti niso (skoraj) nikoli zboleli, saj je najboljše skrbel za preventivo svojih varovancev.
Prav zato so kitajci razvili številne učinkovite preventivne metode, med katere spadata tudi energijska veščina gibanja, dihanja in samomasaže kot sta qigong ali taijiquan. Slednji je bil prvotno sicer borilna veščina, danes pa jo ljudje vadijo predvsem za krepitev zdravja in dobrega počutja.